Vampir je v fantaziji nemrtev (undead).
To ne pomeni , da je živ ali mrtev, ampak nekaj vmes.
Verjetno je, da vampirji obstajajo v dveh dimenzijah; v naši in še eni, ki omogoča, da se vampir ne spremeni v truplo.
Večina organov v njihovih telesih ne deluje več izjemi sta srce in možgani.
Ker nimajo drugih organov morajo preprečevati,da bi njihova kri postala nečista.
To delajo s prehranjevanjem s svežo krvjo.
Sveža kri da vampirju moči, ki jih ne bi imeli, če bi predolgo ostali brez sveže krvi.
Zasvojeni so s krvjo. Hranijo se lahko tudi do nekajkrat na noč, da le potešijo telesno in duševno (zasvojenost) potrebo po krvi.
Če ne konzumirajo dovolj krvi se začne njihova kožo razkrojevati, zgleda tudi kot bi se starali
(to razloži zakaj na začetku filma Drakula, Drakula izgleda kot star mož, ponoči pa izgleda veliko mlajše).
Brez krvi je vampir bolj ranljiv. Večina njegovih moči deluje le kadar ima dovolj sveže krvi.
So zelo bledi. Njihova koža ima nekaj barve le ko se najejo, a ta barva hitro izgine.
Njihove oči so globoke, imajo temne očesne jamice.
Njihove oči se od navadnih razlikujejo po tem, da medlo svetijo v temi.
Njihove ustnice so polne in obarvane rdeče.
Najbrž največja značilnost vampirjev so njihovi podočnjaki.
Pa vendar ta vampirjev začitni znak izvira iz filmov.
Po ljudskem izročilu vampirji niso nikoli imeli izrazitih podočnjakov.
Vzhodno evropski in ruski vampirji naj bi imeli na konici jezika trn, s katerim so izvrtali luknjo v svoj plen.
Nekaterim vampirjem se podočnjaki povečajo, ko so lačni.
Ti podočnjaki so postali del vampirjevih najbolj pomembnih kvalitet, ampak izvori še bodo odkriti.

Obleka je za vampirje nekaj zelo pomembnega.
Nekateri se prilagodijo oblekam, ki so moderne v času v katerem živijo, drugi pa prisegajo na staromoden izgled, a v vseh primerih so ponosni na svoj izgled.
Nekateri se oblačijo v svetla oblačila, medtem ko so drugi zaviti v črnino.
Goti in druge kulturne skupine so posvojile temni izgled.
To ne velja za vse vampirje, še posebej v družbenih itročilih to ne velja.
Nekateri izgledajo, kot pol človek, pol zver. Takšne najdemo na Kitajskem.

Navadni ljudje si predstavljajo vampirje v oblekah iz zgodnjega 18. stoletja ali pa oblečene kot aristokrate.
Vrste vampirjev!
Nosferaut: drugo ime za pravega vampirja!

Krvopijac: bolgarski vampir, uničijo ga tako, da ga čarovnik zapre v stekleničko in nato vrže v kres! Strigoiul: romunski vampir, ki lovi v skupinah. Ubiti se ga da tako, da poje česen ali pa mu odstranimo srce! Ch"lang shih: kitajska podoba vampirja, ki jo ustvari mačka, ko skoči čez mrtvaka! Dearg - dues: irski vampir, ki ne more spreminjati oblike! Baobhan sith (buh-van she): zlobna Škotska vila, ki se spremeni v prelepo mladenko in pleše z moško žrtvijo, dokler ta ni izčrpana, nato pa se hrani z njo. Baital: indijski vampir, ki je pol človek in pol netopir! Asabonsami: Afriški vampir, ki ima namesto stopal kavlje. Svoje žrtve ugriznejo v palec, od koder jim tudi pijejo kri! Vlokoslak ali Mulos: srbski vampir. Prevzamejo lahko obliko konja in ovce. Ne samo, da pijejo kri svojim žrtvam, ampak jih tudi pojedo. Ubiješ jih, če jim odrežeš prste ali pa jim prerežeš vrat z nohtom! Upiercizi: poljski in ruski vampir, uničimo pa jih lahko tako, da jih zažgemo!
Kathakano: kretski vampir, ubijemo pa ga lahko tako, da mu odsekamo glavo ali ga skuhamo v kisu! Ekiminus: je Asirska zlobna duša (pol vampir, pol duh) in je nevidna!



zgodovina wampirejv!!

Govorice o vampirjih so se začele v 11. stoletju, v 14. stoletju pa je vampirstvo postalo trajen pojav.Demon

Prva verovanja v vampirje so se pojavila na Islandiji, v vzhodni Prusiji, v Šleziji in na Češkem. Pojav vampirstva se je posplošil in ugotavljamo, da se ti veličastni pojavi ujemajo z velikimi epidemijami kuge. V 14. stoletju so pruskega barona Steina de Rettna, ki je umrl za kugo, pokopali z vsemi častmi. V naslednjih dneh pa ga je več prič videlo zunaj groba, zato so dali grobnico odpreti, da bi truplo prebodli z mečem in tako njegovi duši omogočili mir. V 16. stoletju je tudi cerkev uradno priznala vampirstvo. V 17. stoletju so grofico Erzsebet Bathory obtožili, da je vzrejala in kakor živalim v klavnici pila kri nesrečnim dekletom, ki so prebivala v vaseh okoli njenega gradu. Sodeč po kronikah iz tistega časa je bilo število žrtev med osemdeset in tristo; resnica je najbrž bliže drugi številki. V 18. stoletju je vera v vampirtsvo počasi ugasnila. Vampirstvo se je naprej razvijalo le še v književnosti.